Suha koža: Vzroki in pravilna nega

Nega kože je bistvenega pomena pri ohranjanju zdravega, navlaženega in prožnega videza kože. Suha koža je pogosta kožna problematika, ki jo lahko povzročijo različni dejavniki, ki vključujejo genetske, okoljske vplive in neprimerno nego kože. Ne le, da suha koža povzroča nelagodje, srbenje, luščenje, s tem vpliva tudi na porušeno kožno bariero in samozavest. 

Suha koža ali kseroza je stanje z značilnim pomanjkanjem lipidov in/ali vode v roženi plasti kože. Kožo sestavljajo tri poglavitne plasti: povrhnjica (epidermis), usnjica (dermis) in podkožje (hipodermis). Poglavitni del epidermisa predstavljajo keratinociti, ki se v bazalni plasti asimetrično delijo in se v procesu keratinizacije pomikajo proti površini in postopoma poroženevajo. V zgornjem delu kože poroženele keratinocite imenujemo korneociti. Najbolj zunanjo plast predstavlja rožena plast, katero opišemo z modelom “opeke in malte”, kjer opeko predstavljajo korneociti, malto pa zunajcelični lipidi. Rožena plast ima poglavitno vlogo zagotavljanja barierne funkcije kože, k čemur pripomore njena sestava iz plasti keratina in epidermalnih lipidov (fosfolipidov, sterolov, ceramidov in trigliceridov). Vendar je ključnega pomena razlikovati med suho kožo kot tipom/stanjem kože in suho kožo kot značilnim simptomom različnih pridruženih problematik kot je npr. atopijski dermatitis, luskavica, iritativni kontaktni dermatitis. Značilnost suhe kože vključuje tudi zaradi okrnjene kožne bariere večje prodiranje mikroorganizmov, iritantov, alergenov, kar vodi v poslabšanje ali nadaljnji razvoj pridruženih kožnih problematik. V zahtevnejših oblikah lahko suha koža vodi tudi v razvoj večjih razpok ali razjed. 

Simptomi suhe kože 

Značilni simptomi suhe kože vključujejo luskavost, izgubo sijaja in napetosti kože. Zelo pogosto jo spremlja srbež, ki lahko v določenih oblikah preide v bolečino. Velikokrat se pojavi tudi eritem, v obliki pordele kože, še posebej pri pridruženih problematikah, ki vključujejo atopijski dermatitis in luskavico. Znaki in simptomi suhe kože vodijo v zmanjšano kakovost življenja, še posebej praskanje, ki povzroči dodatne mehanske poškodbe kože in povečano možnost za okužbe. 

Pojav suhe kože lahko zavzema katerikoli predel telesa, pogosto pa prizadene predele, ki niso zaščiteni z oblačili in so bolj izpostavljeni vremenskim vplivom. V večji meri je to koža na predelu obraza in pregibov (členki, komolci), rok in stopal. 

Vzroki za pojav suhe kože

Vzroki za pojav suhe kože so tesno prepleteni z zunanjimi in notranjimi faktorji. 

Zunanji dejavniki zajemajo vremenske razmere, napačno nego, poklicno izpostavljenost določenim snovem, ki povzročijo porušenje zdrave kožne bariere in povečano transdermalno izgubo vode ter vodijo v pojav suhe kože. Nizka vlažnost v zraku in hladne vremenske razmere vplivajo na zmanjšano hidriranost kože, kar vodi v povečan pojav suhe kože. Prav tako so v poletnih mesecih opazili, da ob povečanem zadrževanju v klimatiziranih in hlajenih prostorih tudi to bistveno zmanjša hidriranost kože. Zunanji faktorji vključujejo tudi izpostavljenost cigaretnemu dimu, dražilcem prisotnim v zraku in detergentom, ki povzročajo porušenje lipidne pregrade kože v roženi plasti. 

Notranji dejavniki vključujejo tveganja za pojav suhe kože pri različnih bolezenskih stanjih oz. pridruženih kožnih problematikah, kot je atopijski dermatitis ali luskavica. S procesom staranja je koža tudi podvržena strukturnim spremembam in je bolj nagnjena za pojav suhe kože. S starostjo se namreč zmanjša količina lipidov v koži in spremeni se njihova sestava. Koža je torej sposobna manjše vezave vode v roženi plasti, kar vodi v pojav suhe kože. 

Pomembnost hidracije in vlaženja kože od znotraj in zunaj

Za hidracijo kože od znotraj skrbi naravni vlažilni faktor, katerega sestavljajo razgradne spojine filagrina, ki so vodotopne (urea, aminokisline, mlečna kislina, citrati, polioli). Delujejo tako, da pritegnejo vlago iz zraka in vzdržujejo hidriranost rožene plasti. Filagrin pa predstavlja enega najpomembnejših kožnih proteinov. Okrnjena vsebnost filagrina vodi v pojav suhe kože, zato se poveča transdermalna izguba vode. Koža se hitreje izsuši, kar omogoča lažje vstopanje alergenov in iritantov ter povzroči vnetje na koži. Mutacije v genu za filagrin so pri bolnikih z atopijskim dermatitisom povezane z zgodnejšim razvojem, daljšim trajanjem in potekom bolezni. 

Hidracija kože od zunaj igra ključno vlogo pri ohranjanju zdrave kožne bariere. Koža namreč potrebuje ustrezno hidracijo z uporabo kozmetičnih izdelkov in dovoljšnjega pitja vode, saj le tako ostane prožna, mehka in elastična. Hidrirana koža je namreč bolj odporna na vdor iritantov, alergenov in mikroorganizmov iz okolja, zmanjšana je možnost za pojav gub in znakov prezgodnjega staranja.  

Povzeto po (5).

Nasveti za prepoznavanje suhe kože in razlikovanje od drugih kožnih stanj

Suho kožo lahko prepoznamo po sledečih znakih:

• Občutku zategovanja, zlasti po prhanju in kopanju
• Koža je videti zgubana ali dehidrirana
• Koža, ki je na otip bolj groba kot gladka
• Srbenje in bolečina sta lahko intenzivna 
• Prisotne so lahko drobne gube in/ ali razpoke
• Eritem/ vnetje 
• V hujših primerih lahko globoke razpoke tudi krvavijo

Pravilna nega in izbira izdelkov za suho kožo 

Problematiko oziroma tip suhe kože lahko naslavljamo s številnimi pristopi. Prvi pristop “iz zunanjosti proti notranjosti” vključuje dodajanje oziroma vračanje nefizioloških epidermalnih lipidov z namenom preprečevanja izgube transdermalne izgube vode. Drug pristop imenovan “iz notranjosti proti zunanjosti” vključuje sestavine, ki zlahka penetrirajo v kožo in delujejo znotraj rožene plasti z namenom spodbujanja proizvodnje normalnih medceličnih lipidov. 

Uporabljamo emolientne sestavine, ki kožo mehčajo, zmanjšujejo transdermalno izgubo vode, draženje in srbenje ob enem pa obnovo rožene plasti. Vsebnost lipidov v povrhnjici se na različnih predelih telesa razlikuje. Koža na predelu obraza in trebuha ima večjo količino lipidov kot koža na nogah, zato je potrebno izbirati izdelek, ki bo zagotovil dovoljšnjo količino na prizadeto področje. Nepogrešljivo sestavino vsake formulacije za suho kožo predstavljajo lipidi, ki pomagajo pri obnavljanju suhe kože. Uporaba fizioloških lipidov kot so holesterol, ceramidi in proste maščobne kisline, olajšajo penetracijo sestavin v roženo plast, s čemer pripomorejo k ohranitvi zdrave kožne bariere. Ključna sestavina pri pravilni negi je tudi uporaba vlažilcev (humektantov), kot je glicerol, urea in hialuronska kislina. 

Pomen izogibanja pogostim napakam pri negi suhe kože

Ena izmed pogostih napak pri čiščenju kože je, da čistilca ne speremo z vodo. Pogosto zasledimo, da je na izdelkih za čiščenje kože navedeno, da jih po uporabi ni potrebno sprati z vodo, vendar to ne drži! Po uporabi vseh izdelkov za čiščenje moramo kožo obvezno sprati z vodo. Prav tako ni priporočljivo pretirano čiščenje kože s površinsko aktivnimi snovmi (PAS) več kot dvakrat na dan, saj lahko pride do poškodbe kožne bariere in izsušitve kože. Tudi pogosto prhanje, kopanje, zlasti z vročo vodo, poruši lipidne pregrade. Študije so namreč pokazale, da neustrezna odstranitev PAS povzroča denaturacijo kožni lastnih proteinov in reakcijo s keratinom. 

Potrebno pa se je zavedati tudi, da uporaba detergentov za čiščenje posode, čistil in šamponov deluje na podoben način, saj so v teh izdelkih prisotne PAS. Torej pri uporabi čistil priporočamo zaščito rok z zaščitnimi rokavicami in takojšnjo vlaženje po kakršni koli uporabi PAS, da se izognemo pojavu suhe kože. Prav tako se tudi svetuje po prhanju v časovnem oknu 3-5 minut navlažitev celotnega telesa z negovalno kremo.

V zaključku je ključno poudariti pomen celostnega pristopa k negi suhe kože, ki vključuje razumevanje njenih osnovnih mehanizmov in uporabo ustreznih izdelkov za vzpostavitev in ohranjanje zdrave kožne bariere ter ustrezne hidracije. Suha koža, ki za marsikoga predstavlja le estetsko težavo, je sama po sebi več kot le-to. Z poglobljenim razumevanjem lahko namreč izboljšamo stanje omenjenih težav in pripomoremo k celostnemu zdravju, ki vključuje tudi skrb za zdravo kožno bariero. 

Naj vam poglobljeni vpogled v problematiko suhe kože izboljša razumevanje omenjenih težav in pripomore k izboljšanju vašega stanja kože.

Imejte se radi takšni, kakršni ste. 

Doroteja Menhart  I Študentka farmacije 

DK_GLOWY

Viri in literatura: 

1. Matjaž M.G., Suha koža: Vzroki in simptomi. Farmacevtski vestnik. 2021.  265- 272
2.  Andriessen A. Prevention, recognition and treatment of dry skin conditions. Br J Nurs. 2013 Jan 10-23;22(1):26-30. doi: 10.12968/bjon.2013.22.1.26. 
3. Proksch E, Lachapelle JM. The management of dry skin with topical emollients–recent perspectives. J Dtsch Dermatol Ges. 2005 Oct;3(10):768-74. doi: 10.1111/j.1610-0387.2005.05068.x. 
4. Lodén M. Role of topical emollients and moisturizers in the treatment of dry skin barrier disorders. Am J Clin Dermatol. 2003;4(11):771-88. doi: 10.2165/00128071-200304110-00005.
5. Ehrhardt Proksch, Enzo Berardesca, Laurent Misery, Johan Engblom & Joke Bouwstra (2020) Dry skin management: practical approach in light of latest research on skin structure and function, Journal of Dermatological Treatment, 31:7, 716-722, DOI: 10.1080/09546634.2019.1607024