Atopijski dermatitis in atopijska koža

Atopijski dermatitis ali atopijski ekcem je pogosta kronična vnetna kožna bolezen, ki se pojavlja tako pri otrocih kot tudi odraslih. Gre za dolgotrajno bolezen z obdobji izboljšanja in poslabšanja, njen naravni potek pa je precej zapleten in nepredvidljiv. Atopijski dermatitis prav tako izraža močan vpliv na posameznikovo življenje in omejuje njegove vsakdanje aktivnosti. V izogib slabši kakovosti življenja je dobro, da smo seznanjeni tako z vzroki kot tudi simptomi. Med najpogostejšimi vzroki za pojav le te so genetska predispozicija, porušena kožna bariera ter povečana aktivnost celic in mikroorganizmov imunskega sistema. Med simptomi pa prevladuje pojav občutljive in suhe kože ter pordeli, luščeči se predeli, ki jih spremlja močno srbenje.

Kaj je atopijski dermatitis in kaj je ekcem?

Atopijski dermatitis je kronična, ponavljajoča (vztrajna) vnetna bolezen kože, pri kateri so spremembe vidne v obliki rdečine z mehurčki ali kot pordeli suhi in luščeči predeli, ki povzročajo srbenje. Pojavi se lahko na kateremkoli predelu telesu – predvsem na predelih, kjer se koža upogiba (notranja stran komolcev, za koleni in na sprednji strani vratu). Prizadene več kot 200 milijonov ljudi na svetu, in sicer do 20 % otrok in 10 % odraslih. Čeprav se lahko pojavi pri katerikoli starosti, se najpogosteje pojavlja v zgodnjem otroštvu med 3 in 6 meseci starosti ter se pogosto nadaljuje tudi v odraslo obdobje.

Termin ‘’ekcem’’ se uporablja za definiranje različnih vrst kožnih izpuščajev, med katerimi je najpogostejši ravno atopijski dermatitis. Ravno to pa je razlog, da AD pogosto enačimo z besedo ekcem. 

Atopijski dermatitis ima zelo značilno vizualno podobo ter se pojavi na različnih predelih telesa v sledečih oblikah:

Atopijski dermatitis na predelu vratu.  https://www.medicalnewstoday.com/articles/atopic-dermatitis-vs-eczema

Atopijski dermatitis na notranjem predelu komolca. https://www.nhsinform.scot/illnesses-and-conditions/skin-hair-and-nails/atopic-eczema/

Atopijski dermatitis za koleni.  https://pds.org.ph/atopic-dermatitis-101/

 

Faze atopijskega dermatitisa

AD oz. ekcem lahko poteka v treh fazah – akutni, neakutni ter kronični. Vsaka izmed teh ima nekoliko drugačne simptome in značilnosti, ob tem pa ni nujno, da bodo faze potekale po določenem vrstnem redu. To pomeni, da se AD lahko pojavi v akutni fazi in napreduje v neakutno fazo (oz. fazo zdravljenja) ter šele nato v kronično fazo. Zaenkrat tudi še ni jasno, zakaj napreduje iz ene faze v drugo. 

• Akutna faza ali faza izbruha

To fazo prepoznamo po izbruhu atopijskega ekcema, pri katerem je prisotno močno vnetje (pordela, boleča na dotik, otečena koža) in srbečica, ki se običajno pojavi še pred nastankom izpuščaja. Slednja pa velja tudi kot posebnost AD. Najpogostejši vzroki za pojav akutne faze so lahko stik z alergenom, kožni izpuščaj, ki se razvije na enem predelu telesa kot odgovor na okužbo na drugem predelu kože (npr. glive), okužba z stafilkok aureus (lat. Staphylococcus aureus) bakterijami ali pa se včasih pojavi čisto brez kakršnega koli vzroka.

• Neakutna faza ali subakutna

To je najpogostejša faza atopijskega dermatitisa in je hkrati tudi faza, v kateri se akutno stanje umirja, simptomi pa postajajo manj izraziti. V primeru, da se zdravljenja in nege ne lotimo pravočasno, se lahko trenutno stanje hitro prevesi v akutno. To fazo spremljajo različne spremembe na koži kot so ranice oz. razpoke, luščenje povrhnjice ter srbečica in zbadajoč občutek. Več o obvladovanju atopijskega dermatitisa.

• Kronična faza

Gre za najdolgotrajnejšo prisotnost izbruhov, ki jih poleg trajanja zaznamujejo tudi drugačni simptomi od preostalih dveh faz. Značilna je namreč zadebeljena, razpokana in močno srbeča koža, ki jo spremljajo globlje linije ter pusta in neenotna polt. Pojav simptomov lahko povzroči tudi neprestano praskanje, ki lahko poleg tega prispeva še k dodatnemu poslabšanju stanja.

Vzroki za nastanek

V nadaljevanju predstavljamo glavne skupine vzrokov za nastanek atopijskega dermatitisa.

• Genetski dejavniki in predispozicija

Pogost vzrok za nastanek AD-ja je zagotovo genska predispozicija in genetski dejavniki, kot so mutacije oz. dedne spremembe gena za filagrin (= strukturna beljakovina rožene plasti).  Posledično se AD bolniki soočajo s pomanjkanjem filagrina, ki poveča transepidermalno izgubo vode in vodi k bolj oslabljeni kožni barieri. Koža ima tako zmanjšano sposobnost zadrževanja vlage in zaščite proti tujkom (bakterije, dražece snovi, alergeni in okoljski dejavniki). 

• Vloga imunskega sistema pri pojavu AD

Oslabljena funkcija kožne bariere pa ni le posledica AD, temveč je lahko tudi glavni razlog za pretiran odziv imunskega sistema, ki vodi do vnetja kože in drugih simptomov. 

Oslabljena funckija kožne bariere, zmanjšana vsebnost filagrina, spremenjena vrednost pH-ja raznolika mikrobiota pa so samo eni izmed dejavnikov, ki lahko prispevajo k povečani kolonozaciji z bakterijo Staphylococcus aureus ter tako še poslabšajo izbruhe AD. 

• Vpliv okoljskih faktorjev

Na pojav AD lahko vplivajo tudi nekateri okoljski dejavniki kot so podnebje (predvsem spremenljiva vlažnost in temperaturne spremembe) in onesnaženost. Suh zrak in nizka vlažnost lahko namreč zmanjšata vsebnost vlage v naši koži ter tako še bolj spodbudita nadaljnje nastajanje suhih luščečih predelov. Po drugi strani pa vroč zrak in visoke temperature povzročijo pretirano potenje kože, kar vodi k še večjemu poslabšanju AD-ja. Poleg tega pa tudi nizke temperature v kombinaciji z nizko vlažnostjo in suhim zrakom še dodatno poslabšajo izbruh ekcema. 

Na poslabšanje stanja pa lahko posredno vplivajo tudi onesnaževalci okolja. Onesnažen zrak lahko namreč preko oksidativnega stresa povzroči poškodbo kožne bariere, poveča izgubo vode ter vpliva na kožno mikrofloro. Takšne motnje kožne pregrade pa olajšajo vstop in prehod tujkov v telo, ki še poslabšajo celotno stanje. 

Dejavniki tveganja

Posamezniki, ki so se v preteklosti že soočili s stanji kot so ekcem, alergije, seneni nahod ali astma imajo večjo verjetnost za razvoj atopijskega dermatitisa. Prav tako se lahko tveganje za razvoj poveča v primeru, da ima posameznik družinskega člana, ki se že spopada s to boleznijo. 

Možne komplikacije

• Astma in seneni nahod – veliko ljudi lahko razvije astmo in seneni nahod bodisi pred ali po razvoju atopijskega dermatitisa 
• Alergije na hrano – številni bolniki z AD lahko razvijejo alergijo na hrano, pri kateri se kot najpogostejši simptom pokaže urtikarija 
• Kronično srbeča in luskasta koža ali neurodermatitis – sprva se srbečica pojavi le na enem predelu, ki izzove praskanje, le to pa nato aktivira živčna vlakna v koži. Posledično lahko to privede do neprestanega praskanja iz navade, kar vodi do razbarvanja in zadebelitve kože 
• Hiperpigmentacija ali hipopigmentacija – predeli kože postanejo bodisi temnejši ali svetlejši kot predeli v okolici 
• Kožne okužbe – neprestano praskanje povzroči razpoke v koži, ki lahko povečajo tveganje za pojav bakterijskih ali virusnih okužb 
• Pojav drugih vrst dermatitisa – dražeči dermatitis rok (vzroki: pogosto izpostavljanje milom in razkužilom) in alergijski kontaktni dermatitis (vzroki: dotik alergenih snovi) 
• Težave s spanjem – srbečica in praskanje lahko vpliva na slabši spanec 
• Psihološke težave – predvsem šolski otroci se lahko soočajo z ustrahovanjem zaradi AD, kar lahko vodi do anksioznosti in depresij 

Simptomi atopijskega dermatitisa

Izbruh atopijskega dermatitisa se lahko pojavi na kateremkoli predelu telesu – predvsem na predelih, kjer se koža upogiba – na notranji strani komolcev, za koleni in na sprednji strani vratu. Kožne spremembe se kažejo v obliki:

• Suhe, razpokane kože
• Srbečice
• Izpuščajev in otekle kože
• Krast
• Zadebeljene kože
• Občutljive kože

Nega kože z atopijskim dermatitisom

Glede na to, da se pri atopijskem dermatitisu pojavljajo obdobja remisije (brez izraženih simptomov) in akutna obdobja (ko pride do izbruha simptomov) je dobro, da ves čas vzdržujemo nekakšno rutino za nego obolele kože. Na žalost zaenkrat še ne poznamo zdravila, ki bi bolezen pozdravilo, lahko pa ublažimo simptome na različne načine:

•  Uporaba z emolienti bogatih izdelkov za nego kože

Emolienti kot so rastlinska olja (npr. oljčno, arganovo, jojobino in sončnično) ter rastlinska masla (karitejevo in kakavovo) omogočajo varen in učinkov način izboljšanja kožne bariere. Le ti kot vir eksogenih lipidov delujejo lubrikantno, mehčalno ter lajšajo simptome suhe in srbeče kože z obnavljanjem njene strukture. 

Za blaženje simptomov priporočamo uporabo negovalne in hranljive DK_GLOWY kreme za obraz in telo. Krema je obogatena s kombinacijo 6 aktivnih sestavin (kakavovo maslo, karitejevo maslo, sončnično olje ter jojobin in sumak vosek in izvleček brezovih listov), ki s svojim emolientnim delovanjem pomirjajo in lajšajo srbečico ter na površini kože tvorijo zaščitno plast, ki preprečuje prekomerno izgubo vlage.

Za zmanjšanje simptomov priporočamo tudi uporabo vlažilne dnevne kreme, ki vsebuje ceramide, vitamin C in hialuronsko kislino. Ceramidi imajo namreč prav tako pomembno vlogo pri ohranjanju zdrave kožne pregrade. 

• Uporaba blagih čistilnih izdelkov z emolientnim delovanjem za kopanje in prhanje

Pomemben del nege je tudi vsakdanje prhanje z uporabo emolientnih izdelkov. S prhanjem namreč odstranimo nečistoče in ostanke odmrle kože ter s tem preprečimo pojav okužb. Prav tako je pomembno, da se izogibamo vroči vodi ter raje uporabljamo mlačno. Po prhanju se za dodatno ohranjanje zdrave kožne bariere svetuje nanos kreme z emolientim delovanjem. 

Za prhanje ali kopanje priporočamo uporabo izjemno nežnega DK_GLOWY čistilnega gela, ki nežno odstranjuje nečistoče, hkrati pa kožo vlaži in pomirja. Minimalistična formulacija in čistilni sestavini, pridobljeni iz kokosa, zagotavljajo učinkovito odstranitev nečistoče brez draženja kože ter brez, da bi ob tem poškodovala njen zaščitni sloj ali porušila njeno naravno pH vrednost. 

• Uporaba medicinskih mazil – kortikosteroidna mazila ali kreme

Pomagajo pri zmanjšanju rdečice in otekanju med izbruhi atopijskega dermatitisa in se jih nanese po aplikaciji vlažilne kreme oz. kreme z emolientnim delovanjem. 

• Uporaba zdravil 

Za preprečevanje bakterijskih okužb zdravniki predpišejo antibiotike – oralne kot tudi topikalne. Uporabljajo se le za krajše obdobje, da se prepreči širjenje okužbe in zacelijo morebitne rane. Za nadzorovanje vnetij pri kroničnem atopijskem dermatitisu pa se uporablja zaviralce imunske odzivnosti. Slednji z zatiranjem imunskega sistema nadzorujejo imunski odziv. V zadnjem času pa so razvili tudi že novo obliko zdravila in sicer biološko zdravilo za injiciranje. To so protitelesa, ki zavirajo vnetni odziv imunskega sistema na določene alergene. 

• Druge terapije 
  • Uporaba mokrih obkladkov: Vključuje tri mlačne kopeli na dan, pri čemer vsaki sledi aplikacija topikalnih zdravil in krem zavitih v mokro gazo. 
  • Svetlobna oz. fototerapija terapija: Vključuje nadzirano izpostavljanje dnevni svetlobi – vitamin D, ki ga dobivamo od sonca naj bi namreč izboljšal stanje ekcema.  Vključuje pa lahko tudi nadzirano izpostavljanje UVA in UVB žarkom, ki imajo sposobnost zmanjšanja vnetja in se pogosto uporabljajo v kombinaciji z drugimi zdravili. Zaradi možnih stranskih učinkov, kot je razvoj kožnega raka ali prezgodnjega staranja kože se takšno terapijo priporoča za starejše bolnike. Dojenčki in otroci so namreč lahko bolj občutljivi na UV žarke. 

Preventiva

Z redno in osnovno rutino za nego kože lahko pomagamo preprečiti izbruh atopijskega dermatitisa. V ta namen priporočamo sledenje naslednjim nasvetom: 

• Vsaj 2x dnevno vlaženje kože 
• Vsakodnevno prhanje ali kopanje po približno 10 min – uporaba tople in ne prevroče vode 
• Uporaba nežnega čistila – čistilo naj ne vsebuje barvil, dišav ali alkohola. 
• Dobro osušite kožo po prhanju – kožo posušitez mehko brisačo ter nanesite kremo, ko je koža še nekoliko vlažna (približno po 3 minutah) 
• Nosite le hladna oblačila z gladko in mehko teksturo – izogibajte se uporabnih tesnih in grobih oblačil, ter jih raje zamenjajte za bolj ohlapna 

 

Pogosta vprašanja

• Kaj je atopijski dermatitis? 

Atopijski dermatitis je kronična, ponavljajoča se vnetna kožna bolezen, ki jo spremlja močan srbež in pordeli suhi in luščeči se predeli. 

• Kdaj se atopijski dermatitis pojavi? 

Bolezen se najpogosteje pojavi v zgodnjem otroštvu (med 3 in 6 mesecom starosti), lahko pa tudi kadarkoli kasneje. 

• Kakšni so glavni znaki atopijskega dermatitisa? 

Pojavijo se določeni predeli s suho, rdečo, luskasto in srbečo kožo. 

• Kaj povzroča atopijski dermatitis? 

Atopijski dermatitis je kompleksna bolezen, ki se razvije zaradi kombinacije genetskih in okoljskih dejavnikov. Na razvoj pa lahko vpliva tudi odziv imunskega sistema. 

• Ali je atopijski dermatitis ozdravljiva bolezen? 

Trenutno še ne poznamo zdravila, ki bo ozdravil to bolezen, a obstajajo različne metode zdravljenja, s katerimi lahko uspešno preprečimo oz. omilimo izbruhe. 

• Ali je atopijski dermatitis nalezljiva bolezen? 

Atopijski dermatitis ni niti nalezljiva, niti nevarna bolezen. 

• Ali se mora bolnik z atopijskim dermatitisom izogibati določeni hrani? 

Le 30 % ljudem z atopijskim dermatitisom lahko določena hrana povzroča izbruhe. Najpogostejši izmed teh so lahko visoko procesirana hrana, mlečni izdelki in gluten. V primeru, da opazite poslabšanje stanja po uživanju določene hrane priporočamo obisk alergologa. 

• Ali je pri izločevalni dieti dovoljena občasna prekršitev? (Primer: Moj otrok ima atopijski dermatitis in potrjeno alergijo na mlečne izdelke. Ali lahko občasno pri kuhi uporabim maslo ali smetano?) 

Ne niti občasna prekršitev ni priporočena. Priporoča se strogo držanje diete, v kolikor je le ta pomembna. 

• Ali je priporočljivo, da bolnik poišče strokovno psihološko podporo?

Atopijski dermatitis je kronična, nepredvidljiva in velikokrat tudi dolgotrajna bolezen, ki jo spremljajo obdobja izboljšanja in poslabšanja. Glede na to pa lahko ta bolezen tudi močno prizadene kvaliteto življenja. Zato se v namen lažjega soočanje z boleznijo priporočla psihološka podpora – predvsem pri otrocih, ki so velikokrat del ustrahovanja in nadlegovanja ostalih vrstnikov. 

• Ali ima atopijski dermatitis kakšne zaplete?

Da, najpogostejši zapleti so sekundarne okužbe z bakterijami, virusi in glivami. Pri težkih oblikah so prisotne tudi brazgotine. 

• Ali se lahko otrok z atopijskim dermatitisom kopa v bazenu? 

Kopanje v bazenu ni priporočljivo, saj je koža bolnika zelo dovzetna za sekundarne okužbe.  V bazenski vodi je namreč klor, ki lahko stanje kože poslabša. 

VIRI IN LITERATURA

1. Lobefaro F, Gualdi G, Di Nuzzo S, Amerio P. Atopic Dermatitis: Clinical Aspects and Unmet Needs. Biomedicines. 2022; 10(11):2927. https://doi.org/10.3390/biomedicines10112927
2. Sinéad M Langan, Alan D Irvine, Stephan Weidinger, Atopic dermatitis,The Lancet, Volume 396, Issue 10247, 2020, Pages 345-360, ISSN 0140-6736, https://doi.org/10.1016/S0140-6736(20)31286-1.
3. Bieber, T. Atopic dermatitis: an expanding therapeutic pipeline for a complex disease. Nat Rev Drug Discov 21, 21–40 (2022). https://doi.org/10.1038/s41573-021-00266-6
4. DK_GLOWY. (16.1.2023). https://www.dkglowy.com/blogs/5-things-you-can-do-to-control-atopic-dermatitis/ .
5. Very Well Health. (2.11.2023).  https://www.verywellhealth.com/eczema-stages-1069256 .
6. Brown SJ. Atopic eczema. Clin Med (Lond). 2016 Feb;16(1):66-9. doi: 10.7861/clinmedicine.16-1-66. 
7. Hemptouch. (30.6.2023). https://www.zeleni-dotik.si/blog/atopijski-dermatitis-vzroki-simptomi-in-zdravljenje/ .
8. Mayo Clinic. (n. d.). https://www.mayoclinic.org/diseases-conditions/atopic-dermatitis-eczema/symptoms-causes/syc-20353273 .
9. National Eczema Association. (n. d.). https://nationaleczema.org/eczema/ .
10. Eczema Less. (n. d.).  https://eczemaless.com/fr/environmental-factors-causing-eczema-flares/ .
11. Kim J, Kim BE, Ahn K, Leung DYM. Interactions Between Atopic Dermatitis and Staphylococcus aureus Infection: Clinical Implications. Allergy Asthma Immunol Res. 2019 Sep;11(5):593-603. doi: 10.4168/aair.2019.11.5.593.
12. NHS (n. d.).  https://www.nhs.uk/conditions/atopic-eczema/complications/ .
13. My Med. (n. d.).  https://www.mymed.com/diseases-conditions/eczema-atopic-dermatitis/how-is-eczema-atopic-dermatitis-treated .
14. NIH. (n. d.). https://www.niaid.nih.gov/diseases-conditions/eczema-treatment .
15. Everyday Health. (n. d.). https://www.everydayhealth.com/eczema/questions-about-atopic-dermatitis/ .